V zadnjem času pozorno spremljam newyorški funk/soul output… letos je izšlo kar nekaj finih singlov in plat (predvsem pri založbah Daptone in Truth & Soul), vrhunec pa smo dobili s koncem leta, ko je na police padla plata Make The Road by Walking skupine Menahan Street Band. Po mojem mnenju ena plat leta, daljša recenzija bo v eni od naslednjih Mladin, članek o novi newyorški soul sceni pa v naslednji Muski. Tukile samo koščka obeh tekstov, naslovni komad z albuma Menahan Street Banda in pa live posnetek Jay Z-ja (komad Roc Boys, ki vsebuje sempl istega posnetka)…

“Že nekaj časa lahko spremljamo kontinuiteto kvalitetnih izdaj newyorških soulerskih plat, vrhunec, ali prelomnico, pa smo dobili s projektom Menahan Street Band, ki je v resnici nekakšna all-star zasedba scene. V njej najdemo mojstre iz obeh newyorških mini soul inštitucij Daptone in Truth & Soul, člane skupin Sharon Jones & The Dap-Kings, El Michels Affair, Budos Band in Antibalas, sodelujeta pa tudi glavni faci omenjenih založb, Gabriel Roth in Leon Michels. Skupaj jih je zbobnal kitarist in producent Thomas Brenneck, snemali pa so v njegovi dnevni sobi na ulici Menahan v Brooklynu…” - Mladina, januar 09

“Zadnja leta je prav Veliko jabolko prostor izjemno zanimivega in plodnega glasbenega dogajanja na področju novega retro soula. Pojavili so se bendi, ki raziskujejo nove glasbene možnosti, a hkrati ostajajo zvesti nekaterim konvencijam preteklosti. Med seboj so si stilsko sicer precej različni, vseeno pa jih povezujejo glasbeniki, ki igrajo v več skupinah naenkrat, in pa klubi, ki jih najemajo ter nenazadnje založbe, ki njihovo godbo izdajajo in distribuirajo. Tem relativno svežim, majhnim in finančno precej omejenim inštitucijam lahko pripišemo zasluge, da so ti izvajalci dobili omejene publike po celem svetu.” - Muska, februar 09